3 janvier 2014
Ce document est lié à :
info:eu-repo/semantics/reference/issn/1581-7652
Ce document est lié à :
info:eu-repo/semantics/reference/issn/1855-7112
All rights reserved , info:eu-repo/semantics/openAccess
Primož Vehar, « Državni zbor po 1. maju – igralec ali zgolj statist na evropskem prizorišču », Revus, ID : 10.4000/revus.1572
Državni zbor, ki v skladu z našo ustavno ureditvijo opravlja zakonodajno funkcijo in je nosilec zakonodajne oblasti ter splošni predstavniški organ, bo svojo sedanjo funkcijo po 1. maju 2004 (ko bo Slovenija vstopila v EU) ohranil tudi v delu prenesenih pristojnosti na institucije EU, saj posredno, prek vlade, lahko sodeluje v zakonodajnem postopku EU. Navedeno mu omogočajo ne samo marca lani razglašene ustavne spremembe, ki prinašajo novo razmerje med parlamentom in vladi, ampak predvsem iz teh sprememb izhajajoči zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v EU zadevah, ki je trenutno v tretji obravnavi. Primerjalna ustavna ureditev nam kaže, da imajo podobne rešitve tudi ustave Nemčije, Francije, Avstrije, Švedske, Finske in Madžarske, ki prav tako na ustavni ravni rešujejo razmerje parlament – vlada glede EU zadev. Postopek spreminjanja slovenske ustave je potekal vzporedno z reformo EU, katere ključna naloga je bila dati večjo vlogo nacionalnim parlamentom v postopku sprejemanja odločitev. Kakšna bo vloga državnega zbora po 1. maju je odvisno predvsem od njega samega ter načina in kvalitete sodelovanja z vladi pri oblikovanju skupnih slovenskih stališč v zakonodajnem postopku EU.