3 janvier 2014
Ce document est lié à :
info:eu-repo/semantics/reference/issn/1581-7652
Ce document est lié à :
info:eu-repo/semantics/reference/issn/1855-7112
All rights reserved , info:eu-repo/semantics/openAccess
Zarja Čibej, « Ustavnosodna prepoved delovanja politične stranke – v imenu demokracije », Revus, ID : 10.4000/revus.1617
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primerih Refah in Gorzelik odločilo, da lahko država zaradi ohranjanja demokratične ureditve (upoštevajoč ravnovesje med demokracijo in pravno državo) uporabi tudi drastičen in radikalen poseg – prepove delovanje politične stranke – ter s tem grobo poseže v izvrševanje pravice do združevanja, ki jo zagotavlja 11. člen konvencije. Restriktivni državni ukrep je skladen s konvencijo le, (i) če ima država za ukrepanje podlago v zakonodaji, (ii) zasleduje legitimen cilj, (iii) ukrep pa je nujno potreben v demokratični družbi, pri tem pa lahko drćava poseže v izvrševanje pravice že zgolj ob obstoju zadostne nevarnosti za obstoj demokracije. V primeru Refah je nevarnost predstavljala stranka, ki je grozila z uvedbo sistema pluralizacije pravnih sistemov in šarije (islamskega prava), v primeru Gorzelik pa združenje, ki se je razglasilo za narodno manjšino, ki v družbi ni bila priznana, v primeru registracije pa bi se lahko neupravičeno dokopalo do zakonsko določenih privilegijev.